POVEST O ŠKUNDRI
Škundra je bila ženska, ki je živela na pogorju Stola, nad Kredom, na delu, ki ga imenujemo Koreda. Tam je imela hišico, vrt, njivo. Tam na Koredi je živela sama v sožitju z naravo. Škundra je opazovala vse otroke v Breginjskem kotu in gledala, kdo je priden in kdo ne.
Povest o Škundri se prenaša iz generacije v generacijo s pomočjo ustnega izročila.
Zgodba ki so nam jo pravili naši starši, dedki in babice pred spanjem, se ponavadi prične tako da Škundra prične s pobiranjem otrok v Breginju in nadaljuje skozi vasi Breginjskega kota vse do Starega Sela.
Te nevzgojene in nagajive otroke nato Škundra odpelje na Koredo, kjer jih vzgaja dokler se ne poboljšajo.
Škundra je bila ženska, ki je živela na pogorju Stola, nad Kredom, na delu, ki ga imenujemo Koreda. Tam je imela hišico, vrt, njivo. Tam na Koredi je živela sama v sožitju z naravo. Škundra je opazovala vse otroke v Breginjskem kotu in gledala, kdo je priden in kdo ne.
Povest o Škundri se prenaša iz generacije v generacijo s pomočjo ustnega izročila.
Zgodba ki so nam jo pravili naši starši, dedki in babice pred spanjem, se ponavadi prične tako da Škundra prične s pobiranjem otrok v Breginju in nadaljuje skozi vasi Breginjskega kota vse do Starega Sela.
Te nevzgojene in nagajive otroke nato Škundra odpelje na Koredo, kjer jih vzgaja dokler se ne poboljšajo.
ŠKUNDRA IN ŠKUNDR
Škundra in Škundr sta živela v Kredu. Škundra ni bila preveč pametna in ni nič prav naredila, kar ji je Škundr ukazal. Škundr je delal v gozdu cel dan, delo je bilo naporno.
Škundra pa je bila doma. Ko se je Škundr vrnil lačen in truden domov, ni imel nič skuhano in je bil lačen. Škundri je rekel, da tako ne bo šlo naprej, da ko bo on odšel delat v gozd mora ona zanj skuhati. »Veš kaj Škundra, jutre skuhaj fižol!« Škundra ga je ubogala in skuhala v loncu en sam fižolček. Ko se je Škundr vrnil domov utrujrn in lačen je sedel za mizo in ona mu je postregla samo z enim fižolčkom, tako da je Škundr ostal lačen. »Kaj je to Škundra zakaj je samo en fižol v krožniku ? «
»Škundr, saj si mi ukazal naj skuham fižol in sem ga ! «
» O Škundra, škundra tebe bodo še težke vrate teple « je potožil Škundr.
Drugi dan je Škundr spet odšel delat v gozd. Škundri je rekel » Škundra danes naredi —–, puhno —– naredi« in je odšel na delo. Škundra je cel dan izdelovala —–, ko se je Škundr vrnil domov, odpre vrata vstopi v kuhinjo. povsod so se sušili lazanji po mizi, omarah, stolicah. Škundr je bil utrujen in je hotel sesti, šel je v spalnico, a tudi tam so se povsod sušili lazanji na posteljni omari …
» Ma Škundra, kaj je to, zakaj so povsod , po celi hiši lazanji «
» Škundr sej si mi naroču, da moram naredit polno lazanje in jaz sem te ubogala «
» O Škundra, Škundra, tebe bodo še težke vrata tepla « je spet obupan potožil Škundr, ki je zopet ostal lačen in utrujen.
Tretji dan je Škunder odhajal v gozd na delo in je Škundri rekel :
» Veš kaj Škundra, dons pa den ocvirke tja k zelju, ko bom jaz drva pripravljal«
Ko se je zvečer v mraku Škundr vračal z gozda je gor na Lpoču, na njuni njivi zagledal veliko vran.
» Kaj pa toliko vran dela na naši njivi « se je spraševal Škundr. Pride domov, lačen in utrujen sedeza mizo in Vpraša Škundro :
» No škundra, kje so ocvirki in zelje. «
» Ja Škundr, ocvirke sem nesla na njivo in sem jih dala zraven zelja kot si ukazal.
» O Škundra Škundra, tbe bodo še tžke vrate teple « je dejal Škunder.
ŠKUNDRA S KOREDE
Škundra je bila ženska, ki je živela na pogorju Stola, nad Kredom, na delu, ki ga imenujemo Koreda. Tam je imela hišico, vrt, njivo. Tam na Koredi je živela sama v sožitju z naravo.
Škundra je opazovala vse otroke v Breginjskem kotu in gledala, kdo je priden in kdo ne. Lumpe otroke je po vaseh pobirala in jih odpeljala s seboj. Imela je veliko košaro, v katero je dala otroke in jih odnesla na Koredo. S pobiranjem otrok je začela v Logjeh, končala pa v Robiču. Otroke je na skrivaj opazovala kako se obnašajo, skozi okna njihovih hiš. Tiste »ta lumpe« je nato prišla iskat in jih odnesla.
V Logjeh je pobrala enega Lojzka, ki se ni hotel učiti in ni nikoli napisal domačih nalog. V Breginju enega Aljaža in Loro, ki nista ubogala mamice. V Sedlu je pobrala eno Tinkaro, eno Nejo in eno Zinko, ki so se vedno prepirale in se žalile. V Homcu ni pobrala nikogar. Nadaljevala je pot do Stanovišč, kjer je vzela enega Matica, ker je pretepal druge otroke in eno Saro, ki ni pospravljala za seboj. V Borjani je vzela enega Srečka in Bineta, ki nista hotela pomagati pri kmečkih opravilih . V Potokih je pobrala eno Sonjo, ki se je zmrdovala, ko jo je mamica postregla s hrano. V Kredu je odpeljala enega Luka in Dunjo, Nino in Tejo, ker so se potepali po vasi pozno v noč.
Nadaljevala je pot v Robič. Tam je hotela odpeljati enega Davida, ker je zelo nagajiv a preden ga je Škundra stlačila v koš, jo je zagledala Davidova mamica in je milo prosila, naj ga pusti doma. Toda morala je obljubiti, da se bo poboljšal.
Otroci so v košari jokali. Škundra jih je odnesla na Koredo, da bi jih tam naučila lepega vedenja. Vsakemu je dala opravilo, ki mu je bilo najmanj všeč. Morali so kuhati, sekati drva, plesti, nositi vodo, obdelovati vrt in njivo, čistiti hišico, prati in skrbeti za osebno higieno. Otroci so živeli pri Škundri toliko časa dokler se niso začeli lepo obnašati. Šele takrat jih je Škundra odpeljala nazaj domov.
To pravljico je moj dedek pripovedoval moji mami, ko je bila že majhna, njemu pa jo je pripovedovala njegova babica.